Ena izmed pogostih pripomb, ki jih slušni akustiki pogosto slišimo od strank, je: »Slišim, vendar ne razumem, kaj ljudje govorijo. Na primer, nisem razumel vseh besed, ki mi jih je povedal moj zdravnik, ko sem bil na pregledu.«

Za slabše razumevanje govora običajno obstaja več razlogov oz. kombinacija le-teh. Najpomembnejša in najpogostejša razloga za slabše razumevanje govora sta naglušnost posameznika in slušno okolje v katerem komuniciramo. Naglušnost se tekom let počasi razvija in postopno prične omejevati slišnost in tudi sposobnost razumevanja govora. Prav tako ni vseeno ali komuniciramo v mirnem ali hrupnem okolju. Kot naslednji razlog za slabše razumevanje lahko navedemo tudi starejše slušne aparate, ki so dotrajani ali neprimerno nastavljeni in tako ne predstavljajo optimalne pomoči.

Izpostavljamo še en zelo pomemben razlog za slabše razumevanje govora – in to je govornik. S kakšno hitrostjo in razločnostjo govori? Kakšna je frekvenčna sestava njegovega glasu?

Za nerazumevanje govora našega sogovornika, je torej poleg naglušnosti, vrste slušnega okolja in neoptimalnih slušnih aparatov lahko kriv tudi:

• Govor sogovornika   
  • PREHITER GOVOR povzroči pomanjkanje natančnosti pri artikulaciji, pojavi se monotonost zvoka – govor je torej enoličen in brez melodičnosti.
  • FREKVENČNA SESTAVA glasu govornika je lahko ravno v področju, kjer ima poslušalec večjo stopnjo naglušnosti.

• Akustika prostora     
  • Prostor v katerem se nahajamo in pogovarjamo z naglušno osebo močno vpliva na razumevanje govora. Akustika je v vsakem prostoru drugačna. Večjo težavo predstavljajo odprti prostori in večji zaprti prostori, kot so cerkve, dvorane, ipd. saj se zvok govorca odbija od sten in nastane veliko odmeva, kar negativno vpliva na jasnost slišanega govora.

Ob naštetih dejavnikih je potrebno poudariti, da je glavni razlog za slabše razumevanje še vedno okvara sluha, ki preprečuje, da bi posameznik razumel izgovorjene besede, saj so le-te sestavljene iz različnih zvokov, ki jih naši možgani niso sposobni več pravilno ter dovolj hitro razvozlati in prepoznati.

Razumevanje govora je izjemno zapleten niz akustičnih, nevroloških oz. jezikovnih dogodkov, ki jih je treba natančno zaključiti v milisekundah, če ne celo mikrosekundah, da bi lahko sledili temu, kar govorijo govorci. Povprečen govorec govori s hitrostjo kar 180 do 190 besed na minuto. Veliko, kajne?

Raziskava v ZDA je pokazala, da odrasli v starosti od 75 do 90 let, lahko bolje razumejo vsebino govorjenega govora, če se izgovori s hitrostjo približno 124 besed na minuto.

Obdelava zvočnih informacij tako predstavlja zalogaj za vsakega posameznika, tudi tistega brez okvare sluha, kaj šele nekoga, ki je utrpel izgubo sluha že nekaj časa nazaj in so njegove kognitivne sposobnosti že precej okrnjene, poleg vsega pa se nahaja v akustično neprimernem okolju s hitrim govorcem.

Kaj lahko storimo, če smo mi govornik?

Govorimo počasneje. S počasnejšim tempom bomo besede lepše izgovarjali, vsi zlogi bodo bolje slišani in posledično lažje razumljivi.

Primerna hitrost govora je 124 besed na minuto, torej kar 66 besed manj, kot jih v povprečju izgovorimo drugače. Upočasnjen govor bo tudi bolj poudarjen in razgiban, kar bo še dodatno pomagalo slabše slišečim.

Kaj lahko storimo, če smo mi naglušni?

Poskrbimo za svoj sluh. Če opažamo znake za naglušnost je čas, da preverimo svoj sluh..

Če smo že uporabnik slušnih aparatov, skupaj s slušnim akustikom preverimo, če so nastavitve slušnih aparatov optimalne. Slušni aparat redno uporabljajmo. Potrpežljivost pri navajanju na slušne aparate in razumevanje, da sluh ni več takšen kot je bil, se obrestuje..

Če strnemo vse napisano v dva stavka: “Pri govorjenju ne hitimo, saj biti prvi na cilju v tem primeru ne predstavlja zmagoslavja. Če smo naglušni, poskrbimo za svoj sluh.”