ZDGNS tako politične odločevalce kot medije opozarja na hude stiske, s katerimi se v času epidemije in ukrepov spoprijemajo osebe z izgubo sluha.
Kaj je dobro vedeti?
- V Sloveniji je po dostopnih podatkih malo manj kot 80.000 oseb s slušnim aparatom ter okoli 500 oseb s polževim vsadkom.
- Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnih organizacij za naglušne osebe ima od sedem do deset odstotkov ljudi naglušnost.
- V raziskavah so ugotovili – in te podatke lahko samo potrdimo – , da oseba ki izgublja sluh, potrebuje okoli 7 let, da se spoprime z izgubo sluha in poišče ustrezno pomoč.
- Oseba, ki prvič opazi, da slabše vidi, se mnogo hitreje odloči za pomoč in ni tako veliko nerodnosti, če pri tem dobi očala.
Praktičen nasvet
Oseba, ki izgublja sluh – bodisi postopoma bodisi nenadoma (poškodba pri delu, preglasno poslušanje glasbe, pok petarde) – pa potrebuje mnogo več časa.
Največja stiska, ki jo prinaša izguba sluha pa je socialna izolacija in osamitev.
Osebe z izgubo sluha se mnogokrat ne morejo več vključevati v pogovore, ne razumejo drugih, kaj se med sabo pogovarjajo, in se s tem postopoma zapirajo vase in med štiri stene lastnega doma.
Če opažate slabše razumevanje govora, pogostejše ponavljanje vprašanj ali težave pri poslušanju v hrupu, je smiseln strokoven pregled sluha in posvet o najprimernejši rešitvi.
Prispevek je posodobljena in skrajšana različica strokovne vsebine o sluhu, slušnih aparatih in sodobnih slušnih rešitvah.